Pojdi na vsebino

Šmohor, Koroška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Šmohor (Avstrijska Koroška))
Šmohor

Hermagor
Mestna občina
Grb Šmohor
Grb
Šmohor se nahaja v Avstrija
Šmohor
Šmohor
Geografska lega v Avstriji
46°37′38″N 13°22′2″E / 46.62722°N 13.36722°E / 46.62722; 13.36722
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
Politični okrajŠmohor
Površina
 • Skupno204,81 km2
Nadm. višina
602 m
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[2]
 • Skupno6.970
 • Gostota34 preb./km2
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka
9620
Omrežna skupina0 42 82
Avtomobilska oznakaHE
Št. občine20305
Spletna stranwww.hermagor.at
Šmohor
Mestna hiša v Šmohorju
Kip Sv. Mohorja v Šmohorju
Gotska cerkev, posvečena Henriku II., v Goričah v Ziljski dolini

Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem. Staro mestno jedro leži na 602 m visoki terasi potoka Gosrinja v dolini reke Zilje. Šmohor je največje naselje v Ziljski dolini in pomembno križišče proti Višprijam v zgornjem toku Drave ter proti Lienzu. Šmohor je šolsko, prometno, upravno, politično kulturno in zaposlitveno središče Zilje (Ziljske doline), najzahodnejša občina s slovenskim prebivalstvom in leži na skrajnem zahodnem robu slovenskega narodnostnega ozemlja.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Naselja v občini

[uredi | uredi kodo]

Občina Šmohor-Preseško jezero je sestavljena iz sledečih katastrskih občin:

Na ozemlju občine se nahajajo naslednja naselja[3] (v oklepajih število prebivalcev iz leta 2011)[4]):

  • Dobja Meja (Achleiten) (4),
  • Aigen (4),
  • Mala gora (Bergl) (24),
  • Branica (Braunitzen) (12),
  • Moste (Brugg) (31),
  • Burgstall (9),
  • Danz (26),
  • Dole (Dellach)[3] (94),
  • Brdo (Egg) (178),
  • Dobrava (Eggforst) (10),
  • Borlje (Förolach) (162),
  • Limarče (Fritzendorf) (58),
  • Goriče (Görtschach) (173),
  • Gozdina (Götzing) (22),
  • Kozlog (Grafenau) (0),
  • Grünburg (70),
  • Guggenberg (34),
  • Šmohor oz. Trg (Hermagor) (1.527),
  • Jenik (Jenig) (178),
  • Kamerče (Kameritsch) (80),
  • Khünburg (247),
  • Mala Gora (Kleinbergl) (30),
  • Kras (Kraß) (14),
  • Kroše (Kraschach) (57),
  • Rute pri Melvičah (Kreuth ob Mellweg) (60),
  • Rute pri Mošah (Kreuth ob Möschach) (19),
  • Rute pri Radnji vesi (Kreuth ob Rattendorf) (76),
  • Koviče (Kühweg) (202),
  • Skubiški poden (Kühwegboden) (156),
  • Loče (Latschach) (86),
  • Modrinja vas (Möderndorf) (223),
  • Liesch (7),
  • Mole (Mellach) (49),
  • Melviče (Mellweg) (45),
  • Velika vas (Micheldorf) (167),
  • Mičice (Mitschig) (79),
  • Napole (Nampolach) (27),
  • Nova vas (Neudorf) (271),
  • Prižanek (Neuprießenegg) (36),
  • Gornje Mošče (Obermöschach) (38),
  • Gornja Bela (Obervellach) (243),
  • Pazrije (Paßriach) (143),
  • Podlanče (Podlanig) (51),
  • Postran (Postran) (123),
  • Potoče (Potschach) (61),
  • Proseka (Presseggen) (222),
  • Preseško jezero (Pressegger See) (130),
  • Radniče (Radnig) (203),
  • Radniška dobrava (Radnigforst) (0),
  • Radnja vas (Rattendorf) (343)
  • Senčni Graben (Schinzengraben) (26),
  • Slanica (Schlanitzen) (41),
  • Na kovače (Schmidt) (1),
  • Sedem Studencev (Siebenbrünn) (2),
  • Mokrine (Naßfeld) (27),
  • Sonnleiten (17),
  • Planja (Süßenberg) (20),
  • Tešinje (Toschehof) (0),
  • Dropolje (Tröpolach) (535),
  • Spodnje Moše (Untermöschach) (48),
  • Spodnja Bela (Untervellach) (229),
  • Vočiče (Watschig) (129),
  • Videnče (Wittenig) (50)
  • Suha (Zuchen) (3)|

Sosednje občine

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Sedanja občina je bila, kot kažejo arheološke ugotovitve, naseljena že v pred-rimskih časih. Najstarejša znana odkritja na področju Šmohorja pripadajo tako imenovani kulturi žarnih grobišč v obdobju (1200-1800 pr. n. št.). To potrjujejo izkopanine iz Dol in Brda. V času kraljestva Norika, so v Višprijski dolini kopali železovo rudo in t. i. noriško železo izvažali v Sredozemlje. Okoli leta 15. n. št. so Rimljani zasedli območje sedanje občine.

V srednjem veku so območje kraja naselili Slovenci oziroma Slovani kot njihovi predniki, in bili sestavni del Karantanije. V starih listinah se prvič omenja leta 1169, ko se prvič omenja župnija Šmohor, katere zavetnik Sveti Mohor kaže na utemeljitelja tj. Oglej. Kraj je izkoristil ugodno lego na križišču med Višprijsko dolino in prehodom v Italijo, kar je botrovalo skorajšnjem razvoju trga. Kraj je prejel trške pravice leta 1288 in postal prestolnica Ziljske doline. Prvi naseljenci so se naselili na t. i. zgornjem trgu, kjer so zgradili tudi prvo cerkev in obrambni stolp, iz katerega se je pozneje razvil grad, ki pa je bil 1726 v požaru uničen. Trg Šmohor je leta 1562 dobil poseben tržni statut, od leta 1930 pa ima status mesta. Leta 1478 je bil Šmohor požgan od Turkov, 1480 so ga upostošili Madžari. Od 16. stoletja je Šmohor spadal pod gospostvo Ortenburg. V Ilirskih provincah je bil sedež kantona, 1813 so Avstrijci pri Šmohorju premagali Napoleona, na kar opozarja spomenik pri cerkvi. Mesto je od leta 1868 sedež okrajnega uprave in s tem središče okrožja. V času Avstro-ogrske monarhije je bil Šmohor sedež garnizije I. in II. bataljona cesarskega domobranskega pehotnega polka št.4. Leta 1894 pa je po Ziljski dolini stekla železnica.

Arheologija

[uredi | uredi kodo]

Pri urejanju okolice župnijske cerkve, ki stoji na griču, so leta 1904 našli več grobov iz 9. in 10. stol. Najdbe so shranjena v Deželnem muzeju v Celovcu. Najdeni predmeti spadajo v t. i. karantansko-ketlaško kulturo, ki je bila razširjena na ozemlju Alpskih Slovanov, tako da predmete povezujemo s Karantanijo.

Pomembne osebe iz kraja

[uredi | uredi kodo]
  • Armin Assinger (* 1964), nekdanji avstrijski smučar,
  • Roland Assinger (* 1973), nekdanji avstrijski smučar,
  • Ingeborg Bachmann (1936–1937) dramatičarka, ki je med počitnicami preživljala obdobja pri starih starših v Gornji Beli
  • Anton Dekan (* 1948), s psevdonimom Tony Dee, pisatelj in glasbenik,
  • Franc Grafenauer (1860–1935), poslanec Koroških Slovencev v Avstroogrskem parlamentu in izdelovalec orgel,
  • Ivan Grafenauer literarni zgodovinar, prvi predsednik Instituta za slovensko etnologijo, član SAZU,
  • Gerhard Lampersberg (1928–2002), skladatelj,
  • Matija Majar Ziljski (Matthias Mayer) (1809–1892), duhovnik in slovenski narodni aktivist,
  • Engelbert Obernosterer (* 1936), pisatelj,
  • Ines Widmann ((* 1904), pisateljica,
  • Gabrijel Wutti (1887–1945), avtor spominov Pasje kvatre

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Anton Melik: Slovenski alpski svet. Ljubljana, Slovenska matica, 1954.
  • Gotbert Moro: Hermagor. Geschichte, Natur, Gegenwart. Geschichtsverein für Kärnten, 1969.
  • Dechant Hubert Pietchnigg: Hermagor. 1. Auflage 1931 2. Auflage 1988.

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
  2. ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  3. ↑ 3,0 3,1 Pavel Zdov: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana: SAZU, 2010, ISSN 0560-2920, str. 50, 143.
  4. ↑ Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o naselju v Avstriji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Šmohor,_Koroška&oldid=6326090«